Primeren položaj nošenja glede na starost otroka

 

Znanstveno utemeljeni pogledi na položaje nošenja otrok.

Tukaj smo zbrali odgovore na pogosto zastavljeno vprašanje s strani staršev vezano na nošenje otroka »Kateri položaj nošenja izbrati ter kdaj nositi otroka obrnjenega naprej?«.

V članku boste našli odgovore kaj so ergonomske nosilke, kako zagotavljajo položaj otroka z pravilno zvito hrbtenico ter nogice v »M« položaju. Takšne nosilke zagotavljajo tudi udobnost za starše in jim ne rušijo ravnotežo.

Ko govorimo o razvoju otroka, starši pogosto opazijo, da otrok pri 5. ali 6.mescih postane zainteresiran za odkrivanje okolice in se želi nositi tako, da gleda naprej. Otroka ne bi smeli prikrajšati za takšno vrsto nošenja, vendar je potrebno biti pozoren in pazljiv, da ima otrok, ki ga nosimo obrnjenega naprej več kot 5 mescev in manj kot leto dni (6,4 – 10 kg) in zelo dobro kontrolo nad glavo, vratom in zgornjim delom trupa.

Nošenje otroka obrnjenega naprej se priporoča samo za krajša obdobja, da ne pride do pretirane stimulacije otroka. Prav tako se odsvetuje v primerih, ko je otrok utrujen in bi lahko zaspal.

Sporočilo za konec za vse starše je: opazujte svojega otroka, uskladite položaj nošenja z njegovo razvojno fazo in pri tem uporabljajte zdrav razum in svojo starševsko intuicijo.

 

Potreba za stimulacijo možganov

Začnimo z osnovno idejo, če je dobro za otroka, da je stimuliran s strani staršev in bližnjih. Ena od ključnih ugotovitev velikega števila raziskav, ki so ukvarjale z razvojem otroških možganov je, daje primerna stimulacija izjemno pomembna za otroka. Po rojstvu otroka, njegovo število nevronov ustreza številu pri odraslih. Razlika je, da primanjkuje neverjetno število sinaps – vezi med nevroni, ki na koncu tvorijo osebnost in inteligenco. Ustvarjanje teh vezi je popolnoma odvisno o tipu stimulansov, ki jih otrok prejme iz okolice.

Vsaka izkušnja, ki ji je dojenček izložen, aktivira neko področje možganov z nevroni. Večkrat kot se ta izkušnja ponovi, močnejša je vez med aktiviranimi nevroni. Nevroznanstveniki zato včasih rečejo: » Celice, ki istočasno delujejo, se istočasno povezujejo«.

No tako kot nima smisla novorojenčka učiti drsati, tako so določeni tipi stimulacij primernejši od drugih v določeni fazi razvoja. Za razumevanje kateri tipi stimulacij so primerni in koristni, je pomembno, da pogledamo glavne razvojne faze skozi katere gre otrok v prvem letu življenja.

3 faze v zgodnjem razvoju otroka

V prvih nekaj mescih po rojstvu, je dojenčkov glavni razvojni cilj adaptacija oz. prilagoditev na življenje izven maminega trebuha. Novorojenček mora osvojiti nekaj osnovnih funkcij: sesanje, prebavljanje, dihanje, oglašanje, defekacijo in vid. To so inicijalne naloge za katere novorojenček porabi večino svojega časa v t.i. »fazi prilagoditve« : spanje, dremanje, jokanje. Včasih to vključuje tudi gibanje in mirovanje v t.i. »fazi tihe budnosti«, ki je ravno to: dojenček je tiho, pozorno gleda in preučuje svet okoli sebe. Natančneje opazuje bližnjo okolico, ker je prvih nekaj mescev cona vida novorojenčka omejena na 20 do 25 cm. To je nekje tudi udaljenost med vašim in dojenčkovim obrazom, ko ga držite v naročju ali dojite.

Obdobje od 2.-3. mesca

V 2. ali 3. mescu starosti prične dojenček aktivno iskati interakcijo z odraslimi. Z uporabo pogleda ali nasmeha privablja pozornost, da bi iniciral pogovor ali igro. Mamice pogosto odgovorijo z poudarjeno obrazno mimiko in uporabo visokofrekventnega glasu, kar briljantni znanstvenik, ki raziskuje razvoj otrok imenuje »motherese«. Očetje se tudi pričnejo služiti z takpnim načinom komunikacije, ko enkrat ugotovijo, da so dojenčki lahko zabavni.

Obdobje od 2. do 6. mesca

Označuje začetek faze, ki traja tri do štiri mesce (obdobje od 2. do 6.mesca), ko je otrok intezivno zainteresiran za človeški obraz. Takrat se dojenček v igri koncentrira na učenje pravil človeške družbene interakcije, prebiranje in razumevanje velikega števila izrazov obraza mame, očeta in bližnjih. V svojih poskusih, da razveselijo otroka, bodo starši z otrokom izmenično komunicirali, otrok pa se bo naučil kako se soočiti z navdušenjem, a včasih tudi z frustracijami, ki nastanejo med igro. Ta »nedolžna« igra je ključna za nevrološki razvoj ustvarjanja empatije, družabnih in komunikacijskih sposobnosti, sposobnosti za radost in sposobnost za toleriranje stresa.

Obdobje 6+ mescev

Pri nekje šestih mescih, z pojavo kordinacije oči-roka, se pozornost dojenčka počasi preusmerja na predmete v okolici. Dojenček se prav tako začne samostojno premikati, pričenja plaziti in uporablja svojo novo sposobnost za raziskovanje okolice. Primarni skrbniki (mama in oče) več niso središče otrokove pozornosti, kot je to bilo v preteklih mescih. Njihova primarna vloga je sedaj, da pomagajo otroku v ugotavljanju in razlagi dvosmiselnih situacij, ko otrok čuti nelagodje. Laboratorijski test, ki dobro opisuje ta postopek je tak, da mora otrok čez luknjo, ki je prekrita s steklom, da bi prišel do željenega predmeta. Otrok najprej pogleda mamin izraz na obrazu; če vidi na maminem obrazu strah ali nezaupanje, otrok ne bo šel naprej. Po drugi strani, če otrok vidi na maminem obrazu odobravanje in spodbudo, bo šel naprej. Otrok uporablja starša, da regulira svoja čustva in obnašanje.

To je faza, ko se otrok uči deliti pozornost z drugo osebo, sledi smer pogleda staršev in išče njihovo pomoč, da dobi predmete, ki so zunaj njegovega dosega, kaže in preverja, če bo oseba, ki skrbi zanj usmerila pozornost na željeni predmet. Otrok prav tako postaja čustveno povezan z osebami, ki skrbijo zanj (najpogosteje starši) in prične kazati nezadovoljstvo pri ločitvi od njih in stiku z ljudmi, ki jih ne pozna. Otrok uporablja starše kot »varno zavetje«.

Povezava med razvojnimi fazami in idealnim položajem za nošenje v nosilki

 

Nošenje na trebuhu, obrnjen proti staršu

Prvih nekaj mescev je dojenček več kot zadovoljen, ko se nosi na trebuhu, obrnjen proti staršu. Z razvojnega vidika gledano so primarni cilji dojenčka, da se prilagodi na življenje izven maternice in v tem obdobju ne potrebujejo dodatnih stimulacij. Po tej fazi sledi obdobje »družabnega prebujanja«, ki se prične pri 2-3 mescih. V tem odbodbju je glavni interesa dojenčka človeški obraz. V tej fazi je nošenje na trebuhu proti staršu še vedno idealno, saj ima dojenček dober pogled na obraz starša. Starš ima tako možnost otroka pomiriti, zainteresirati ali stimulirati. Za otroka je pomembno, da vidi obraz starša, ko ta komunicira z drugimi, ker se tako uči in dobiva povratne informacije.

 

Nošenje otroka obrnjenega proti sebi

V določenem trenutku tekom prvega leta otroka, se otrok postavljen na trebuh starša proti njemu, prične obračati, da bi bolje videl kakšne aktivnosti se dogajajo za njim. Če vzamemo v poštev fleksibilnost otroškega vratu in široko vidno polje, ki ga otrok ima, lahko zaključimo, da otrok dovolj uživa v okolici. To izkušnjo lahko dodatno izboljšamo, če je oseba, ki otroka nosi pozorna na otrokove signale in mu pomaga pri raziskovanju sveta z obračanjem na stran. Če ta rešitev funkcionira za vas in je dojenček zadovoljen priporočamo, da otroka še naprej nosite na trebuhu, obrnjenega proti vam.

Nošenje na trebuhu, obrnjen naprej

Nekateri dojenčki bodo jasno protestirali proti nošenju na trebuhu proti staršem, ker jim ne bo več zadovoljilo njihove želje po vizualni stimulaciji. Kot bi govorili: »Želim videti cel svet«. Če otrok samostojno dobro drži glavo, kar verjetno bo v tej fazi, ga lahko premestite na hrbet, na bok ali zadržite na trebuhu, a obrnete naprej – samo pod pogojem, da ima ergonomsko podporo.

Nošenje otroka obrnjenega naprej

Nošenje naprej priporočamo le za kratek čas, v mirnem in po možnosti znanem okolju, pod pogojem, da je dojenček star vsaj 5 mescev.

Opozarjamo, da je želja otroka, da je nošen obrnjen naprej lahko zelo prehodna faza. Priporočamo pogosto eksperimentiranje z obračanjem otroka proti sebi, da vidite kako reagira na ta položaj. Izkušnje so pokazale, da dojenčki, ki želijo biti obrnjeni naprej, po nekaj tednih znova sprejemajo nošenje obrnjeno proti staršu.

Obračanje otroka naprej

Dojenčki so zelo hitro lahko pretirano stimulirani in preplavljeni s stimulansi, ko jih nosimo obrnjene naprej. Če se vaš otrok vznemiri ali postane nervozen priporočamo, da ga obrnete proti sebi, premestite na hrbet ali na bok. Prav tako bodite pozorni na znake, da je vaš otrok pretirano vključen in vpija okolico brez, da bi se lahko ločil od nje. To je pogosto znak, da se dojenček počuti nelagodno in zato je pomembno neprestano spremljanje situacije, ter ne samo obrniti otroka naprej. Dojenčki dobro reagirajo, ko lahko vidijo svojega skrbnika in starša, ker so dojenčkove reakcije tako vidne staršem. Zato je pomembno, da dojenčka ne nosimo predolgo obrnjenega naprej, ker lahko s tem vplivamo na starševsko sposobnost reagiranja in komunikacije z dojenčkom.

 

Ko je dojenček obrnjen naprej, je »odrezan« od jasnega pogleda na obraz svojega skrbnika. To lahko predstavlja večji problem v prvih šestih mescih, ko so interakcije z obrazom starša vitalnega pomena za optimalen nevrološki razvoj otroških možganov. Zato absolutno prvih 6 mescev priporočamo samo nošenje obrnjeno proti staršu.

V naslednjih mescih bo dojenček še zmeraj iskal potrditev na obrazu starša, ko se znajde v dvosmiselnih situacijah. Nezmožnost, da poišče odgovor na obrazu starša lahko ustvari nepotreben stres pri dojenčku, ki ob ponavljanju lahko ogrozi osnovno sposobnost reguliranja reakcije na stres, kar lahko pusti dolgoročne posledice na mentalnem in fizičnem zdravju tudi v odrasli dobi.

Položaj žabjih nog

Najboljši položaj za zdrav razvoj hrbtenice in kolkov je širjenje skrčenega položaja oz. »položaj žabjih nog« kot ga nekateri imenujejo. To je položaj v katerega se dojenčki nameščajo z podporo pri dijagnozi displazije kolkov, ker spodbuja optimalno rast kolkov. Če bi se vsa teža otroka spustila na prepone in bi noge visele ravno navzdol, to ne bi bilo optimalno z fiziološkega razvojnega stališča. Zato priporočamo, da se otrok nosi obrnjen naprej samo, ko je v nosilki v popolnoma sedečem položaju ali položaju počepa.

Nošenje naprej vs. nošenje proti staršu

Drugi razlog zakaj priporočamo nošenje naprej le za kratek čas, je udobnost starša. Ko je otrok obrnjen naprej, obstaja možnost dodatnega naprezanja hrbtenice starša, ker je težje nositi breme, ki je obrnjeno naprej od vas. Zato priporočamo, da uporabljate ergonomsko prednjo stran krajši čas in obrnete otroka proti sebi ali premestite na hrbet/bok, če pričnete čutiti obrmenitev v spodnjem delu hrbtenice.

Večina dojenčkov v starosti 6 mescev bo zelo zadovoljna z nošenjem spredaj obrnjeni proti staršu, nekateri celo do 12 mescev in to je tudi položaj, ki ga za njih priporočamo. Obdobje, ko bo otrok protestiral proti nošenju proti staršu lahko zelo varira in je odvisno tako od karakterja otroka kot okolice, kjer se nahaj.

V primeru okolice se lahko zgodi, da so starši tekom prvega leta v času polnem izzivov in nepovezani z dojenčkom. V napeti družinski situaciji bo dojenček iskal zavetje in varnost pri svojih skrbnikih, ter bo popolnoma osredotočen na ta odnos preden prične raziskovati svet. Če iz kakršnegakoli razloga to ne uspe, lahko nestabilno družinsko okolje in istočasno spodbujanje neodvisnosti dojenčka z nošenjem obrnjenim naprej, pusti negativne posledice na zdravju otroka.

Položaj na hrbtu

Ta položaj se večinoma uporablja, ko otrok postane pretežak, da bi ga lahko nosili na prednji srani ali na bogu. Za večino staršev se to zgodi, ko ima dojenček 10 kilogramov oz. pri nekje letu dni.

Optimalni položaj za nošenje

Ključno in osnovno razumevanje, ki je potrebno za določanje optimalnega položaja je, da se otroku zagotovi normalen, zdrav razvoj, ki se zmeraj prične z osnovno potrebo po fizični bližini in interakciji starš-otrok ter nadaljuje do večje neodvisnosti in radovednosti o svetu napsloh. Pomembno je, da imate v mislih, da otrokov neprestani razvoj zahteva kontinuirano podporo s strani skrbnika. Ta podpora pomeni, da otrok lahko uporablja obraz starša za razlaganje velike količine novih, potencialno stresnih, situacij. Zato je naše priporočilo, da je čim več časa otrok obrnjen proti vam.

Zaradi vseh navedenih razlog vas spodbujamo, da otroka nosite obrnjenega proti sebi kolikor dolgo lahko, ne glede na to ali je vaš otrok spredaj, na hrbtu ali na boku. V posebnih situacijiah, opisanih v tekstu zgoraj, se lahko nosi otroka spredaj obrnjenega naprej, a za krajša časovna obdobja.

Glavno sporočilo članka je naslednje: spremljajte vašega dojenčka. Priznamo, da starši najboljše poznajo svoje otroke in s tem izbiro položaja, ki vam najbolj odgovarja prepuščamo vam in vaši družini, a imejte v mislih zgoraj zapisane zaključke.

 

Henrik Norholt

Dr. Henrik Norholt

Član Svetovne organizacije za mentalno zdravje dojenčkov, Društva Marce’ za prenatalno zdravje in Društva za preučevanje čustev in povezovanja. Doktoriral je na fakulteti LIFE v Univerzi Kopenhagen, Danska.

Dr. Norholt preučuje vpliv nošenja otroka na razvoj otroške psihe. Aktivno sodeluje v razvoju inovativne intervencije za povezovanje staršev in otrok, ter olajšuje dojenje skozi mednarodno mrežo družinskih zdravnikov, babic, porodničarjev, pedijatrov in otroških psihologov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja